PASJI DNEVI NAŠEGA KAVALIRJA

LEPOTA

2010-08-22T16:56:00.003+02:00

Plod Anushkinega in Longyjevega kratkotrajnega poznanstva je zasijal v vsej svoji lepoti in kaj kmalu tudi dobil nove lastnike.

VESELJE

2010-08-22T16:45:00.003+02:00

Longy je sedaj ponosni očka štirih lepotcev, s katerimi je zelo zadovoljna tudi mamica Anushka.

LIMBARSKA GORA

2010-08-22T16:42:00.004+02:00

Če ima naš Longy srečo, se odpravimo tudi na kakšen manjši izlet. Tokrat je bila to Limbarska gora (773 m), ki je ena najbolj razglednih gora v ljubljanski kotlini.

BOŽIČ

2009-12-22T12:13:00.007+01:00

Prvi sneg je bil za Longy-ja eno samo veselje, sedaj pa je v veselem pričakovanju Božiča, čeprav, resnici na ljubo , od njega nima kakšnih posebnih koristi. Ob zapisanem moramo seveda zanemariti pomembno dejstvo, da bo precej več časa z nami, saj bomo za praznike več časa preživeli z njim in če bo vreme naklonjeno, bomo čimveč tega časa preživeli v naravi.

PARJENJE

2009-12-22T11:35:00.008+01:00

Ker je naš Kavalir že odgovoren kuža, se je lahko srečal z novo izbranko. Zaljubila sta se na prvi pogled. Zaradi Longy-jevih izkušenj je vse potekalo tako kot je treba, zato v drugi polovici februarja pričakujemo naraščaj Longy-ja in Anuschke.

RODOVNIK

2009-06-05T11:07:00.007+02:00

Ker mnoge zanima Longyjev rodovnik, prilagam sliko le tega.

PASJA ŠOLA

2009-05-14T12:28:00.008+02:00

Naš Kavalir je (da ne bi bil povsem neuk) seveda spoznal tudi pasjo šolo. Zaradi (kot smo kasneje videli) pomanjkanja časa, je bilo kaj več kot osnovno oz. "malo " šolanje več ali manj utopija.
Longy-ju se je sicer ob stiku z drugimi kužki kar mešalo od veselja, tako, da mu je kar "sapo jemalo". Njegovo lastnico je to kar dobro jezilo in je komaj dočakala konec šolanja. Sem pa pri dokončanju vztrajal, saj je tako vsaj spoznala osnove učenja psa in se morebiti soočila z napakami, ki jih sicer lastniki pri samostojnem učenju psa delajo (večinoma sem vse opazoval tudi sam).
Z iskanjem prostega mesta za šolanje sem imel kar nekaj težav, saj sem bil vedno prepozen za prijavo (mea culpa). Končno sem našel šolo, ki je opravljala dejavnost (ne vem, če je temu še tako) na ljubljanskem barju. Žal pa so nekoliko nesrečno izbrali datum začetka, tako, da smo proti koncu šolanja zaključevali že v mraku, ki se je že prevešal v temo (vmes smo namreč prešli na zimski čas). Da o mrazu ne govorim... Tako je nekaj tečajnikov odnehalo že pred zaključkom šolanja (čivava se je še oblečen tresel kot šiba na vodi).
Če bi se o šolanju odločal sedaj (in bi imel čas) bi se prav gotovo odločil za pasjo šolo Kavalir.
Sicer z njimi nimam nobenih izkušenj, mi je pa zelo všeč njihova igriva spletna stran in razni koristni napotki ter informacije, ki jih na tej strani najdemo. Res lepo.

SV. ANA

2009-04-12T08:55:00.005+02:00

Ker smo predolgo poležavali, nam je na preteklo sončno nedeljo za izlet ostalo le še popoldne.
Po mučnem tuhtanju kam bi se odpravili, je padla odločitev, da po dobrem letu znova obiščemo Sv. Ano, cerkev vrh griča nad Barjem. Cerkev je bila menda zgrajena v 16. ali 17.stoletju, med 2. svetovno vojno porušena in nato obnovljena. Mislim, da se na grič pride tudi s strani Podpeškega jezera, sami pa smo na sprehod krenili iz Podpeči, kjer cesta proti Preserjam zavije levo navzgor med hišami. Nadaljuje se po gozdni poti in ni označena (zelo pa pomaga nenavadno zložena in z mahom poraščena kamnita ograja po kateri se lahko orientiramo). Pot mi je všeč, ker ni obljudena in lahko naš Kavalir prosto teka po gozdu (resda kratek čas). Primerna je celo za najmlajše, saj ni težavna, traja pa slabe pol ure (v eno smer). Razgled na vrhu je prelep, če je sončno pa je prostora za nastavljanje soncu kar nekaj.

PREHRANA

2009-03-09T20:12:00.009+01:00

Ko smo dobili našega Longyja, je bil star že 4 mesece in je že lepo jedel brikete. Nekaj smo jih dobrodušno dobili za domov, da za malega kavalirčka sprememba lastnikov ne bi bil prevelik stres.V trgovini smo tako kupili natanko take brikete, ki pa našemu razvajenčku nikoli niso šli v kakšno posebno slast.
Ker se nam je zdelo, da premalo jé, smo mu kupili brikete drugih znamk, pa z nobenimi ni bilo kakšne večje spremembe. Nam se je pa Longy zdel tako drobcen...
Ker svojih dnevnih doz ni jedel tako kot smo pričakovali, smo v posodo z briketi vsakič dodali tudi žlico mehke hrane iz konzerv. Zgodba je bila tokrat povsem drugačna, saj je vsakič snedel vso vsebino posodice. Teh slastnih konzerv je seveda vedno zmanjkalo ob najbolj neprimernem času.
Nekega dne smo slučajno briketom dodali kuhan riž in učinek je bil enak, kot bi dodali najbolj slastne kose mesa. In pri tem smo tudi ostali. Tudi s prebavo zdaj nima nobenih težav, kar ob dodajanju vsebine iz konzerv ni bilo vedno pravilo.
Prav tako ima naš Kavalir probleme, kadar obiščemo mojo taščo, ki ga dobrodušno pocrklja s kosi nemastne govedine. Skoraj vedno namreč blato spremeni agregatno stanje (iz trdnega v tekoče).

DEBNI VRH

2009-02-14T10:42:00.003+01:00

V bližini imamo super sprehajalno točko, na katero se odpravimo kar pogosto, čeprav je vedno bolj obljudena, kar meni ni ravno pisano na kožo (zaradi večjega števila psov brez vrvice). Ob vznožju je jezerce, ob njem pa nekaj klopi, ki so prav primerne za posedanje.

Za pot od vznožja do vrha je potrebnih kakih 30 minut (odvisno od vloženega napora). Ob tem si seveda lahko izbiramo med bolj položno varianto po gozdni cesti, ali pa strmejšo po bližnjicah. Na vrhu se odpira lep razgled po delu ljubljanske kotline, ki ob lepem vremenu seže vse do Alp. Razgled si lahko še povečamo z vzponom na razgledni stolp.

TROMEJA

2008-12-29T16:48:00.006+01:00

Na lep, mrzel praznični dan smo se odpravili na sankanje na Tromejo.
Z avtom smo se odpravili do Rateč, od tam pa peš po zasneženi cesti proti Planinskemu domu Tromeja.
Ker je otrokom (in nekaterim starejšim) primanjkovalo motivacije, smo preskočili pot od Doma do vrha. Zajahali smo torej vsak svoje sani (kdor ni prinesel svojih, si jih je izposodil v Domu) in se odpeljali nazaj proti izhodišču našega izleta.

Odveč je povedati, da se je Longy ves čas bolj ali manj zabaval. Malo manj pač zato, ker se zanj vedno bojimo (in ga imamo zato večino časa na povodcu, čeprav ni nevaren niti mravljicam, če bi slučajno tavale kje v tem času), ob vseh z vrvic spuščenih velikih psih, ki morda celo brez obroka tisti dan, tavajo po sprehajalnih poteh izven potrebnega nadzora svojih lastnikov. Vsa čast izjemam!

Po vsej tej hoji, bi človek pričakoval, da bo naš Kavalir kaj bolj utrujen kot ponavadi, vendar je po spančku med vožnjo, zvečer že veselo prinašal igrače, da bi mu jih kdo metal, on pa bi jih seveda neutrudno prinašal nazaj (čeprav sem nekje prebral, da Kavalirji niso prinašalci?).

Vnetje ušes

2008-12-17T10:16:00.006+01:00

Kakšnih večjih težav z zdravjem naš Kavalir ni imel ( ob tem se seveda trikrat potrkam po glavi?). Bilo je obdobje, ko se je Longy pogosto praskal po ušesih in jaz sem se strašno jezil na bolhe, čeprav ga proti njim redno ščitimo (s pomočjo preparata, ki se aplicira na kožo na vratnem delu).

Ob pregledu pri dragem veterinarju pa se je izkazalo, da ima vnetje ušes, kar smo morali potem zdraviti z dajanjem zdravila v ušesa. Zdravilo se je sčasoma porazdelilo tudi po zunanjosti ušes, po dlaki na vratu, po ležišču, tako, da je bilo to obdobje vsaj zame dokaj neugodno. Longy je dvakrat na dan vdano prenašal vtiranje zdravila v ušesa. Prva kura (dolga skoraj dva tedna, če me spomin ne vara) ni bila uspešna, zato je bilo treba vse skupaj ponoviti. Pri veterinarju smo ob zadnjem obisku pustili 20 eur samo za pogled v levi in desni uhelj. Škoda, ker nisem veterinar...
Če ima kdo nasvet, kako zaščititi k vnetjem ušes nagnjene psičke, se priporočam!

Ležišče

2008-12-08T17:00:00.005+01:00

Še preden smo dobili našega Longyja, smo seveda že nakupili vso potrebno opremo. O smotrnosti nakupljenih stvari bi se seveda dalo razpravljati.
Najprej bi seveda izpostavil ležišče, ki tako kot pri nas ljudeh, tudi pri kužkih verjetno igra kar pomembno vlogo. Če vprašate mene, je najpomembneje pri ležišču to, da se kuža v njem dobro počuti. Zanemarljivo ni tudi to, da ga lastnik kar najlaže čisti, kadar je to potrebno. Tu smo mi malce zgrešili, kajti na pogled krasna "posteljica" je bila za čiščenje obupna. Prali smo jo seveda v pralnem stroju, kar pri majhnem psu niti ni tak problem. Problem pa je bil, da so se dlake "zažrle" v blago in tudi ob največjih prošnjah niso hotele nazaj ven. Ker te zadeve niso ravno poceni (vsaj v ljubljanskih trgovinah), sem se s težavo odločil za nakup novega ležišča.
Na razstavi psičkov v Celju sem med raznimi prodajalci tozadevne opreme zagledal ponudnika zanimivih in (spet na pogled) obstojnih ležišč. Ker mi je bila všeč tudi barva, sem se zopet znebil denarja. Reklamacija nemogoča, prodajalec je bil Čeh (ali nekaj podobnega). Še danes sem prepričan, da to ni bil slab nakup, saj ima ležišče zadrgo, tako da je mogoče pred pranjem odstraniti polnilo. Je tudi iz dokaj obstojnega, nepremočljivega blaga (nič več), ki se do danes ni razbarvalo. Longyju je všeč (glej sliko). Tako zelo, da hoče včasih vanj skopati luknjo, kar se do danes že pozna na ta način , da je polnilo že nekoliko vidno. Vsakič ga kregamo, pa ga še vedno zagrabi, da bi praskal, sploh kadar je moker (po kopanju).
Vendar če me vprašate - če vidim še kdaj podobno ležišče, ga takoj kupim. Če primerjam ceno in kvaliteto s tistimi v trgovinah, ni kaj razmišljati.

Napad Nemškega ovčarja

2008-11-09T22:03:00.002+01:00

Konec lanskega leta je med sprehodom Longy-ja napadel Nemški ovčar, ki je neprivezan čuval dvorišče hiše tik ob cesti. Zapodil se je naravnost proti našemu psu, ki sem ga peljal na povodcu. Še preden sem lahko karkoli storil, je Longyja že zagrabil za zadnji del in z njim opletal po zraku. Ob mojem in ženinem kričanju ga je le izpustil, Longy pa je že močno krvavel. Z ženo sva ga takoj odpeljala na šivanje, kjer se kar lep čas ni zbudil iz narkoze. Seveda je sledila prijava dogodka na policiji in kasneje odškodninski zahtevek preko odvetniške službe, kar je bilo možno le zato, ker je imel sicer noro nevestni lastnik ovčarja sklenjeno stanovanjsko zavarovanje, ki krije tudi škodo, ki jo stori pes.
Seveda si nisem upal pomisliti kaj bi bilo, če bi Longy-ja sprehajala hči (kar je sicer tam že počela), ali kaj bi bilo, če bi lastnikom ovčarja ušel še drugi, kavkaški ovčar, kar se je skoraj zgodilo.

RAZSTAVA v Celju

2008-11-09T12:03:00.001+01:00

V Celje smo šli (20. 4. 2008) zaradi ocene zunanjosti za vzrejno dovoljenje, po drugi strani pa nas je tudi zanimalo kako zgleda razstava v zaprtih prostorih. Za nas je bila pot v Celje bolj ali manj nujno zlo, za katerega smo povrh vsega še plačali. Longy je bil seveda zopet ves zmeden. Na stanje pri miru ga tudi nismo kaj posebno pripravljali, tako da je v kategoriji mladih dobil oceno 4. Razlaga je bila, da je taka ocena zaradi sorazmerno majhnih ušes in zaradi neizkušenosti. Bojim se, da naš Longy na tem področju nikoli ne bo imel kakšnih posebnih izkušenj.

RAZSTAVA v Trbovljah

2008-11-09T11:31:00.001+01:00

Longy je bil do sedaj na dveh razstavah. Prva je bila v Trbovljah lansko leto, ko je spadal še med najmlajše (rojen je namreč januarja 2007). Razstava je bila na prostem, na našo srečo v lepem vremenu. Imeli smo tudi srečo, da smo imeli prostor pod drevesi (beri v senci). Ker se s tem ne ukvarjamo profesionalno, je bila to za nas dobra izkušnja. Na splošno nedeljske dneve raje izkoristimo za izlete v naravo, če vreme to dopušča.
Longy je dobil oceno "perspektiven" , njegova slika pa je bila (čisto naključno) objavljena v prilogi Dela - Delo in dom.
Zaradi okvare trdega diska žal ne morem dodati slik s te razstave.

CAVALIER KING CHARLES SPANIEL

2007-11-30T21:05:00.004+01:00

Vsak začetek je težak. Tako tudi tole ni izjema. Namen tega bloga je predstavitev našega Kavalirja, psička s skrajšanim imenom Longy (kdo bi ga klical Lohenhgrin tres?). Iz nadaljnjih vpisov bo bržkone razvidno, da je to prvi pes v naši družinici, kar tudi v resnici drži.
Zanj smo se odločili na prigovarjanje obeh mlajših članic družine in kadarkoli ga pogledamo vemo, da nam za to nikoli ne bo žal. Da je pasme Cavalier King Charles Spaniel je popolno naključje, saj pred ogledom v psarni, za to pasmo sploh nismo vedeli.