torek, 22. december 2009

BOŽIČ


Prvi sneg je bil za Longy-ja eno samo veselje, sedaj pa je v veselem pričakovanju Božiča, čeprav, resnici na ljubo , od njega nima kakšnih posebnih koristi. Ob zapisanem moramo seveda zanemariti pomembno dejstvo, da bo precej več časa z nami, saj bomo za praznike več časa preživeli z njim in če bo vreme naklonjeno, bomo čimveč tega časa preživeli v naravi.
Lepo Longy-jevo božično sliko lahko vidite na Luxury Dog Beds ;-)

PARJENJE


Ker je naš Kavalir že odgovoren kuža, se je lahko srečal z novo izbranko. Zaljubila sta se na prvi pogled. Zaradi Longy-jevih izkušenj je vse potekalo tako kot je treba, zato v drugi polovici februarja pričakujemo naraščaj Longy-ja in Anuschke.

petek, 5. junij 2009

RODOVNIK


Ker mnoge zanima Longyjev rodovnik, prilagam sliko le tega.


četrtek, 14. maj 2009

PASJA ŠOLA


Naš Kavalir je (da ne bi bil povsem neuk) seveda spoznal tudi pasjo šolo. Zaradi (kot smo kasneje videli) pomanjkanja časa, je bilo kaj več kot osnovno oz. "malo " šolanje več ali manj utopija.
Longy-ju se je sicer ob stiku z drugimi kužki kar mešalo od veselja, tako, da mu je kar "sapo jemalo". Njegovo lastnico je to kar dobro jezilo in je komaj dočakala konec šolanja. Sem pa pri dokončanju vztrajal, saj je tako vsaj spoznala osnove učenja psa in se morebiti soočila z napakami, ki jih sicer lastniki pri samostojnem učenju psa delajo (večinoma sem vse opazoval tudi sam).
Z iskanjem prostega mesta za šolanje sem imel kar nekaj težav, saj sem bil vedno prepozen za prijavo (mea culpa). Končno sem našel šolo, ki je opravljala dejavnost (ne vem, če je temu še tako) na ljubljanskem barju. Žal pa so nekoliko nesrečno izbrali datum začetka, tako, da smo proti koncu šolanja zaključevali že v mraku, ki se je že prevešal v temo (vmes smo namreč prešli na zimski čas). Da o mrazu ne govorim... Tako je nekaj tečajnikov odnehalo že pred zaključkom šolanja (čivava se je še oblečen tresel kot šiba na vodi).
Če bi se o šolanju odločal sedaj (in bi imel čas) bi se prav gotovo odločil za pasjo šolo Kavalir.
Sicer z njimi nimam nobenih izkušenj, mi je pa zelo všeč njihova igriva spletna stran in razni koristni napotki ter informacije, ki jih na tej strani najdemo. Res lepo.

nedelja, 12. april 2009

SV. ANA


Ker smo predolgo poležavali, nam je na preteklo sončno nedeljo za izlet ostalo le še popoldne.
Po mučnem tuhtanju kam bi se odpravili, je padla odločitev, da po dobrem letu znova obiščemo Sv. Ano, cerkev vrh griča nad Barjem. Cerkev je bila menda zgrajena v 16. ali 17.stoletju, med 2. svetovno vojno porušena in nato obnovljena. Mislim, da se na grič pride tudi s strani Podpeškega jezera, sami pa smo na sprehod krenili iz Podpeči, kjer cesta proti Preserjam zavije levo navzgor med hišami. Nadaljuje se po gozdni poti in ni označena (zelo pa pomaga nenavadno zložena in z mahom poraščena kamnita ograja po kateri se lahko orientiramo). Pot mi je všeč, ker ni obljudena in lahko naš Kavalir prosto teka po gozdu (resda kratek čas). Primerna je celo za najmlajše, saj ni težavna, traja pa slabe pol ure (v eno smer). Razgled na vrhu je prelep, če je sončno pa je prostora za nastavljanje soncu kar nekaj.

ponedeljek, 9. marec 2009

PREHRANA



Ko smo dobili našega Longyja, je bil star že 4 mesece in je že lepo jedel brikete. Nekaj smo jih dobrodušno dobili za domov, da za malega kavalirčka sprememba lastnikov ne bi bil prevelik stres.V trgovini smo tako kupili natanko take brikete, ki pa našemu razvajenčku nikoli niso šli v kakšno posebno slast.
Ker se nam je zdelo, da premalo , smo mu kupili brikete drugih znamk, pa z nobenimi ni bilo kakšne večje spremembe. Nam se je pa Longy zdel tako drobcen...
Ker svojih dnevnih doz ni jedel tako kot smo pričakovali, smo v posodo z briketi vsakič dodali tudi žlico mehke hrane iz konzerv. Zgodba je bila tokrat povsem drugačna, saj je vsakič snedel vso vsebino posodice. Teh slastnih konzerv je seveda vedno zmanjkalo ob najbolj neprimernem času.
Nekega dne smo slučajno briketom dodali kuhan riž in učinek je bil enak, kot bi dodali najbolj slastne kose mesa. In pri tem smo tudi ostali. Tudi s prebavo zdaj nima nobenih težav, kar ob dodajanju vsebine iz konzerv ni bilo vedno pravilo.
Prav tako ima naš Kavalir probleme, kadar obiščemo mojo taščo, ki ga dobrodušno pocrklja s kosi nemastne govedine. Skoraj vedno namreč blato spremeni agregatno stanje (iz trdnega v tekoče).



sobota, 14. februar 2009

DEBNI VRH


V bližini imamo super sprehajalno točko, na katero se odpravimo kar pogosto, čeprav je vedno bolj obljudena, kar meni ni ravno pisano na kožo (zaradi večjega števila psov brez vrvice). Ob vznožju je jezerce, ob njem pa nekaj klopi, ki so prav primerne za posedanje.
Za pot od vznožja do vrha je potrebnih kakih 30 minut (odvisno od vloženega napora). Ob tem si seveda lahko izbiramo med bolj položno varianto po gozdni cesti, ali pa strmejšo po bližnjicah. Na vrhu se odpira lep razgled po delu ljubljanske kotline, ki ob lepem vremenu seže vse do Alp. Razgled si lahko še povečamo z vzponom na razgledni stolp.