četrtek, 14. maj 2009

PASJA ŠOLA


Naš Kavalir je (da ne bi bil povsem neuk) seveda spoznal tudi pasjo šolo. Zaradi (kot smo kasneje videli) pomanjkanja časa, je bilo kaj več kot osnovno oz. "malo " šolanje več ali manj utopija.
Longy-ju se je sicer ob stiku z drugimi kužki kar mešalo od veselja, tako, da mu je kar "sapo jemalo". Njegovo lastnico je to kar dobro jezilo in je komaj dočakala konec šolanja. Sem pa pri dokončanju vztrajal, saj je tako vsaj spoznala osnove učenja psa in se morebiti soočila z napakami, ki jih sicer lastniki pri samostojnem učenju psa delajo (večinoma sem vse opazoval tudi sam).
Z iskanjem prostega mesta za šolanje sem imel kar nekaj težav, saj sem bil vedno prepozen za prijavo (mea culpa). Končno sem našel šolo, ki je opravljala dejavnost (ne vem, če je temu še tako) na ljubljanskem barju. Žal pa so nekoliko nesrečno izbrali datum začetka, tako, da smo proti koncu šolanja zaključevali že v mraku, ki se je že prevešal v temo (vmes smo namreč prešli na zimski čas). Da o mrazu ne govorim... Tako je nekaj tečajnikov odnehalo že pred zaključkom šolanja (čivava se je še oblečen tresel kot šiba na vodi).
Če bi se o šolanju odločal sedaj (in bi imel čas) bi se prav gotovo odločil za pasjo šolo Kavalir.
Sicer z njimi nimam nobenih izkušenj, mi je pa zelo všeč njihova igriva spletna stran in razni koristni napotki ter informacije, ki jih na tej strani najdemo. Res lepo.